.@AN-MI[EL BASKIJAT - SINONIM ZA GRAFITI DVI@EWETO

Vo docnite sedumdeseti, kusi, kripti~ni, no silno umetni~ki oblikuvani i stilizirani poraki po~naa da osamnuvaat na yidovite okolu galeriite vo Soho, ulicite vo Menheten i po vagonite na wujor{koto metro, potpi{ani so kuso logo SAMO. Ovie estetizirani, subverzivni, antirasisti~ki, antibur`oaziski, antiklasni, ponekoga{ voznemiruva~ki, no ~esto i zastra{uva~ki uli~ni izjavi: "Playing art with dady's money", "9to 5 clone", "Plush safe he think", "Samo saves idiots", "Samo as end of mindwash religion, nowhere politics, and bogus philosophy" vedna{ bea pikirani od minuva~ite, ja privlekoa nivnata qubopitnost, gi komentiraa glasno, poluglasno, vo sebe. Nabquduva~ite negoduvaa, reagiraa, im se odu{evuvaa... Gradskite vlasti gi bri{ea, gi pokrivaa, no tie pak se pojavuvaa slednoto utro, sekojpat po`estoki, pohrabri, pomo}ni, pooriginalni, poavtenti~ni, poestetski, pozbunuva~ki, posarkasti~ni... Wujor~anite bea isprovocirani, i toa dobro! Anonimniot provokator so neverojatna darba za boi, be{e ozoglasen i vo etabilarniot amerikanski umetni~ki svet. SAMO - za{titniot znak, prave{e asocijacii na ne{to kako "Sambo" (vesel crne~ki sluga), "Samson" ili "The same old shit" i ostana zagatka u{te nekoe vreme. Najposle, stana jasno, se dozna: avtor na poetskite nejasnotii so psevdonimot SAMO, be{e @an-Mi{el Baskijat, crn tinejxer od Bruklin.
Baskijat - mlad, {okanten, skandalozen, intriganten, kontroverzen, samouk, talentiran slikar. Baskijat - osnovopolo`nik, sinonim na grafiti-dvi`eweto i pe~at na wujor{kata art-scena vo osumdesetite! Baskijat - 23 samostojni i 43 grupni izlo`bi od Cirih do Tokio! Baskijat - ~udo od dete i najmlad u~esnik na Vitni Bienaleto! Baskijat - sudbinski odreden za enciklopediite po umetnost! Baskijat - harizmati~na crne~ka ameri~ka gordost! Baskijat - umetnost {to se prodava furiozno! Baskijat - ime {to lebdi na usnite na studentite po slikarstvo, galeristite i najmo}nite kolekcioneri! Baskijat - vo art-svetot, najblizok ekvivalent na Xems Din! Baskijat - vo rangot na starite slikarski majstori, debatiran, studiran i kopiran! Baskijat - ostana li ne{to {to ne napravi so svoite 27?!
Ostana osamenosta, tagata, gnevot kon bele~kata kolonizacija, u`asnuvaweto sprema crne~koto ropstvo i silnite emocii kon nemo}nite i slabite, vidlivi na negovite sliki. Ostana i ostrata poraka, {to preku svoite dela im ja prati na rasistite. I ~uvstvoto deka ne e razbran od nikogo i nikade, i ne e prifaten onakov kakov {to e. No, i pokraj negoviot neodoliv uspeh, go ma~e{e samotijata, be{e melanholi~en i nesre}en, be{e div, no sepak pitom, be{e se~ij i ni~ij, vsu{nost be{e - svoj, a najmnogu od se be{e golem vo ekspresivnosta. Ona {to go pravi osobeno "golem" be{e negovata naludni~ava hrabrost za eksperimentirawe so boi i stilovi i kompletnata mo} za sebetransformirawe.
Za samo edna godina, ova neizmerno talentirano 19-godi{no mom~e, od buntovni~ki grafiti-crta~, ~ii boi bea sprejovite, a platna - ulicite, meteorski se krena kon slavata i slavnite, stana skapa internacionalna senzacija, a negovite ekspresivni "masla" i crte`i stanaa rabota na presti` vo site svetski muzei. Stana mal, no va`en del od istorijata na umetnosta, dostignuvaj}i gi vrtoglavite viso~ini, ramo do ramo so najgolemite genijalci na slikarskiot zanaet na 20-iot vek.
Negovata molskavi~no dinami~na i kusa kariera, ednakvo aktielna i posthumno, napravi turbulenten bum vo osumdesetite, spojuvaj}i gi pove}eslojniot talent na Baskijat i negoviot temperament izrazen niz besramnite ekcesi kako so u~eni~kite taka i so narko dilerite, kako vo no}nite klubovi taka vo galeriite... Legenda na sopstveniot `ivoten vek, Baskijat stana simbol na wujor{kata downtown scena, vpletkuvaj}i se so najslavnite li~nosti vo toj period: Keith Harring, Andy Warhol i Madonna.
Negovata biografija e isto tolku bogata i gusta i bujna i freneti~na i rasipni~ka i ~udna i intrigantna, kako i na celiot wujor{ki umetni~ki svet vo osumdesetite. Ta`nata prikazna na ovoj harizmati~en, redok Afro-Amerikanski umetnik, po~nuva nekade kon krajot na 1960-ta godina vo Bruklin-Wujork. Taka i zavr{uva - ta`no, umira 1988-ta godina, na samo 27 godini, od heroinska predoziranost. Detstvoto mu e ma~no i nesre}no, no ne i siroma{no. Roden e vo semejstvo od sredna klasa, majka Portorikanka i tatko Hai}anec. Dvajcata, labilni i te{ki li~nosti. Sekako, avto-destruktivnite momenti od detstvoto, oboeni so dlaboka bolka, }e go sledat celiot `ivot i }e go motiviraat negoviot slikarski poriv. Si zaminuva od doma na 16 godini, so golem bes vo sebe i bez zavr{eno sredno u~ili{te.
Po~nuva nov `ivot na i so ulicata i so site nejzini zla. Se izdr`uva rabotej}i sitni, neva`ni raboti, prodava ra~no naslikani mai~ki i karti~ki, zema drogi, sviri vo bu~en-pank bend... Svojata umetnost za prv pat ja izlo`uva javno 1980-ta, vo eden grupen performans sponzoriran od Colab (Collaborative Projects Incrorated) zaedno so Jenny Holzer, Lee Quinones, John Ahearn, Jane Dickson, Mike Glier, Mimi Gross, David Hammons, Kenny Scharf, Kiki Smith i Robin Winters. Baskijat prodol`uva da gi izlo`uva svoite dela niz Wujork i vo Evropa zaedno so Keith Harring i Barbara Kruger.
Prviot seriozen i va`en napis za nego so naslov "Bleskavoto dete", objaven e 1981-ta godina vo ArtForum, potpi{an od poetot i slikar Rene Ricard. Baskijat e brilijanten vo slednoto grupno art-{ou "Transavanguardia: Italia/America" kade u~estvuva zaedno so neoekspresionistite Sandro Chia, Francesco Clemente, David Dautsch Julian Schnabel (koj vo 1996-ta godina }e go re`ira biografskiot film za Baskijat).
Vo 1983-ta pravi uspe{en obid za vleguvawe vo etabiliraniot slikarski svet i za prvpat samostojno se pretstavuva vo galeriite na presti`nite Annina Nosei i Larry Gadosian, a istata godina e vklu~en kako najmlad u~esnik vo Bienalnata Izlo`ba na Whitney Museum of American Art. Baskijat vo toj period se sprijateluva so golemata pop art yvezda Andy Warhol, relacija koja }e predizvika diskusii i zagri`enost "za bele~kata patronizacija na crne~kata umetnost". Nivnoto dru`ewe vo toj period }e bide top tema na diskusii vo slikarskite krugovi, no pokraj se tie }e sorabotuvaat i profesionalno se do smrta na Warhol vo 1987-ta godina. Prijateliete na Baskijat stanuvaat mo{ne zagri`eni okolu negovata neumorna upotreba na heroin, nao|aj}i go ~esto neureden i vo sostojba na paranoja. Paranoidnata sostojba na Baskijat }e "isprovocira" i kra`bi na sliki od negoviot dom i }e gu pottikne perfidnite art dileri da zemaat nedovr{eni dela od studioto vo koe toj slikal. Vo 1985-ta, se pojavuva na naslovnata strana od The New York Times magazinot, so bombasti~en i skandalozen naslov "Nova umetnost, novi pari: Marketingot na eden amerikanski umetnik".
Vtoroto samostojno art {ou na Baskijat e vo galerijata Mary Boone, istata godina, pri {to kriti~arite mu se osobeno nakloneti i zboruvaat za negovata rabota vo stilot na afro-atlanskata tradicija, kako nikoga{ pred toa. Slednata '86-ta, za prvpat patuva vo Afrika i svojata umetnost ja pretstavuva vo Abixan, Bregot na Slonovata Koska. Negovoto "bum vleguvawe" vo umetni~ki prefinetata Evropa e na golema vrata i zapo~nuva vo noemvri '86-ta vo Kestner-Gesellschaft vo Hanover, kade ima ogromen performans co preku 60 sliki i crte`i, na vozrast od samo 25 godini, pri {to e najmlad u~esnik na koj nekoga{ mu e dozvoleno da izlo`uva tamu.
Amerikanskiot intriganten crnec gi ima site epiteti da sa isklu~itelno kuso vreme gi osvoi simpatiite na rafiniraniot Star Kontinent. Fascinantno se ni`at uspesite i laskavite zborovi na kritikata od Rim, Pariz, London... Vra}aweto vo Amerika go krunisuva so u{te edna golema izlo`ba vo Wujork, ohrabrena povtorno od peroto na kritikata. Baskijat se obiduva da se oslobodi od heroinskata zavisnost, napu{taj}i go Wujork i site negovi isku{enija, zaminuvaj}i na svojot ran~ vo Havai. Pri povtornoto vra}awe vo Wujork izjavuva deka e izle~en od drogata. Dva meseca posle toa, umira od predoziranost. Ima{e 27 godini.
Gustata mre`a od dileri, kolekcioneri, prijateli, qubovnici, sliki, crte`i i upotrebeni {pricevi, {to gi ostavi zad sebe samo ja potvrduvaat traektorijata na ovaa prikazna, deka Baskijat brzo go izgore {kor~eto nare~eno `ivot i kako ne retko koj, nesvesno mu uspea da od obi~en lokalen urban heroj stane vistinska art-ikona. [titenikot na Warhol, verojatno i bi go odobril ova, bidej}i toj samiot, be{e uni{ten od sopstvenite psiholo{ki dlabo~ini i nemiri, baraj}i begstvo i mir vo heroinot, rasfrlaj}i go svojot kus, fenomenalno oloden `ivot po menhetenskite underground klubovi.
Celata enigma nare~ena Baskijat ima nekolku aspekti: Prvo, celata rasisti~ka ideja za crnecot kako naivko ili za crne~kiot umetnik kako instiktiven, nekoj koj e von mejnstrum kulturata e malku pomestena so Baskijat. Toj stanuva divo, doma{no mileni~e na bogatite i taze umetni~ki obrazovani kolekcioneri. Vtoro, feti{ot kon negovata mladost, rascutuva pome|u diskotekite i ulicite na East Side. Treto, vinata i politi~kata korektnost na kolekcionerite, koi nervozno reagiraa na osuduvawata na rabotata na bilo koj crn umetnik. ^etvrto, art-investment manijata. I najposle, gladtta na publikata za sebe-uni{tuva~ki talenti.
Seto ova se zamota vo edna lepliva lavina okolu negoviot skromen talent i sozdade golema pompa i reputacija. Toj be{e dobar na svoj na~in, a ostanatite (svetot) toa go prifati - ja. Vsu{nost, toj i nesvesno gi spoi: dobrata sre}a, nepostojanosta, govorlivosta, i uli~niot kredibilitet vo neodoliva izmislica privle~na za art-agentite. Negovata veli~ina u{te pove}e raste so toa {to toj ostanuva isto tolku dosaden na sebe, dobar i seriozen artist kako i pred toa, iako be{e opkolen so mnogu pari i mnogu vnimanie, toa voop{to ne ja promeni negovata li~nost.
Drugo ne{to za vozdignuvawe e negoviot surov re`im na sebe-kaznuvawe, kako del od disciplinata nameneta od invertniot asketizam, kon koj be{e tolku cvrsto oddaden. Baskijat , ikoni~en, ako ni{to pove}e ja sobra, vploti svojata trepetliva slava, simboliziraj}i ja slavata na bleskavite osumdesetti godini, osvetluvaj}i bilokade-bilo{to, vo bilo koj mig.
So ogled na faktot deka negovoto to~no mesto vo Istorijata na Amerikanskata Umetnost seu{te ne e jasno odredeno i e seu{te pod lupa, mnogu malku kriti~ari "sobiraat" hrabrost da go istra`uvaat negovoto tvore{tvo. R.Farris Thomson vo edna prilika }e napi{e "deka hrabrosta {to go pravi Baskijat isklu~itelen ne se sostoi vo ne-pla{ewe od mo`en neuspeh, nitu vo obidot za transformirawe (menuvawe) na odzemenata samo-svest so koja umetnosta bi se stavila od neprijatna polo`ba vo ne~ii sigurni race, nitu vo ekstazirawe pri "rekombiniraweto" na kulturata, tuku negovata mo} se sostoe{e vo ne{to {to e mnogu pove}e od toa, da se soo~i so wujor{kiot umetni~ki predizvik broj eden: Mo`e li da se sozdade ne{to so novo ime, dotoga{ neimenuvano?"
Sepak anliti~arite na negovata umetnost nemo`at da poreknat deka niz osumte godini tvorewe, toj go istra`uval kolonijalnoto nasledstvo i svojot odnos kon nego. Dali Baskijat go prerabotil stariot dobar evropski majstor da Vinci i negovite anatomski tela na svoj na~in, dali koristel vagrantni kod simboli, delovi i sekvenci od bu{manskata umetnost i egipetskite murali ili pak "rekonstruiral" nastani od afrikanskata, portorikanskata, haitskata ili amerikanskata istorija i dali negovite sliki "stradaat" od mnogu tu|i vlijanija e golema zagatka...no, vsu{nost toa i ne e od nekoe golemo zna~ewe...presudno e {to toj ponudi svoja vizija na "raspar~anata" su{tina, obiduvaj}i se da i najde organizaciski princip.
R. Hugnes vo "American Visions" }e napi{e: "Klu~ot na negoviot uspeh be{e vo toa {to negovoto slikarstvo ne be{e primitivno (~itaj: naivno), tuku be{e ve{to estetizirano (~itaj: arty). Stilisti~ki, negovite sliki bea peti{ na postarite sliki na koi im se voodu{evuva{e: Cy Twoumbly i Jean Dubuffet. Bez nikakvo slikarsko obrazlo`enie, Baskijat nikoga{ i ne se obide da se spravi so svetot preku svoite crte`i... toj mo`e{e samo da {kraba i pribele`uva, isprobuvaj}i gi sopstvenite stereotipi i sopstvenite piktorijalni imenki za "lice" i "telo", povtorno i povtorno.
Konsekventno, negovite sliki izgledaat prili~no `ivo i oformeno na prv pogled i se ~ini deka toj uspeva vo niv da vnese intrigantni pasa`i, ostro obele`ani so veseli tonovi i spoeni so tre{tavi boi, koi na momenti znaat da predizvikaat i vizuelna monotonija. Negovoto nemilosrdno "fortissimo" e ponekoga{ zamorno za o~ite."
Negoviot probiv vo wujor{kata umetni~ka bela elita generira{e mnogu delikatni polemiki, koi gi doprea kulturata i rasizmot. Vo 80-tite, amerikanskiot art-svet be{e "evocentri~en" i Baskijat be{e prviot umetnik i spored bojata na ko`ata da mu se "zaka~i" etiketata "primitiven artist". No, potrebno e da se napravi distinkcija pome|u "primitivist" ili "primitivitizam" i "primitiven" artist. Primitivitizmot e umetni~ka forma sozdadena vo tradicionalnite i pro-moderni beli op{testva, vo koja slikarite se motivirani od ne-beli formi i estetiki, a "primitiven" direktno asocira na oboen umetnik, {to ne bira medium za da se izrazi.
Stilot na tvore{tvoto na Baskijat e tolku mnogu ironi~en, zatoa {to toj be{e iniciran od primitivnata umetnost i od slikarskite primitivisti (Van Gogh, Picaso, Braque), a vsu{nost toa be{e stilot na bele~kite umetnici, koi toj svesno i na svoj senzibilen na~in gi kopira{e. Izborot na negoviot stil go dovede do paradoks: toj be{e i kolonizator i koloniziran. Baskijat be{e pod silna influencija i inspiracija od beloto op{testvo, no negovoto slikarstvo e polno so primeri na osuda na bele~kata kultura i hrabro glorificirawe na crne{tvoto. Vra}aj}i se nazad, kon istoriskite po~etoci pod YAMO psevdonimot se nayira ideata.
Sambo - istoriska figura, zabaven crne~ki sluga, koj igra i pee za belcite, Baskijat go iskoristi za da ja poka`e svesnosta kon amerikanskata istorija, koja dlaboko ja poni`uva{e i ranuva{e crne~kata du{a, odreduvaj}i i neva`no mesto vo op{testvoto. Crnoto telo vo negovite portreti e nekompletirano, nedovr{eno, raskinato, raspar~ano, no ~esto so bele~ki simbol - kruna na glavata, stavena duri i na crne~ki yvezdi kako Davis Miles, na primer.
Baskijat se preobrazi sebe si vo ona {to "treba{e" da bide - idealno zamislena slika na crnec od strana na belcite. Kolku toj `rtvuva{e delovi od sebe poradi ova, "bele~kata imaginacija" nema nikoga{ da sfati. Baskijat kako crn artist, postigna nivo na uspeh posakano od sekoj i vo svoeto vreme - gi zaprepasti site. Gre{kata {to denes naj~esto se pravi e obidot da se simplificira negovata li~nost i slikarstvo. Da se oceni pravilno ovoj kompleksen genij so pla{liva nadvore{nost, treba eden nov, otvoren, nepristrasen period koj bi mo`el da gi vidi i koj bi im dal va`nost na mo}nite ne{ta, tolku voo~livi vo negovite sliki.
Na skopskite yidovi postoi galerija "@an Mi{el-Baskijat". Za `al vo ovaa galerija imame samo {est grafiti od stoticite {to gi napi{al vrz yidovite od glavniot grad na zemjata, sepak... LONG LIVE SAMO! Vi gi prenesuvame tekstovite na {este grafiti:


IGRAJ]I SI UMETNOST SO PARITE NA TATO

SEJMO SPASUVA IDIOTI
9 DO 5 KLONA

DENOT NA STARITE ZABI NA SEJMO

SOMOTOT ZA[TITUVA TOJ MISLI

SEJMO KAKO KRAJ NA RELIGIJATA [TO PERE MOZOK.

NEVIDLIVA POLITIKA I VE[TA^KA FILOZOFIJA


[quote][/quote][code][/code]

[list=][/list][url][/url]

So e owa???

Sum go gledala filmot, dosta talentiran covek e